Nastala je v zadnji jeseni prejšnjega tisočletja, v času, ko sem že dopolnila svojo polnoletnost in potovanje z avtoštopom še ni bilo nekaj čudnega.
Za prepis na drugo fakulteto sem potrebovala še en dokument, ki sem ga pozabila doma in bi ga naj dostavila še v istem dnevu. Ker so bile avtobusne povezave slabe, sem se na pot odpravila z avto-štopom. Sicer nas je na mestu, kjer smo štopali, bilo kar nekaj v vrsti, a sem hitro dobila prevoz. Ustavil mi je uglajen gospod z dragim avtomobilom. Začela sva se pogovarjati in hitro sva ugotovila, da imava v tem dnevu podobno situacijo- oba pobereva nekaj in se takoj vračava nazaj. Tako da sva se celo zmenila, da imam tudi za nazaj grede prevoz. Nisva se predstavila z imeni. Povedal je, da je zdravnik ter, da trenutno živi in deluje v Švici. Jaz sem povedala o svojih začetkih študija. Izmenjala sva še nekaj tem. Nato pa me je vprašal, če že imam vozniški izpit. Povedala sem, da nimam ambicij po tem, saj starši nimajo avta, jaz pa ne denarja; niti za izpit, niti za avto. Za trenutek je utihnil. Nato pa počasi premišljeno dejal.
»Povem Ti eno zgodbo.
Ko sem bil tvojih let, sem bil v podobni situaciji kot si ti sedaj. Odraščal sem v revni družini. Imel sem mnogo potencialov a sem se kljub temu počutil nesposobnega in nevrednega. Nekega večera, ko sem v zvezdah iskal odgovore na moja mnoga vprašanja, je mimo pripeljal gospod v dragem avtu, ki mu je počila guma. Bilo je to sredi noči in pomagal sem mu usposobiti avto. Gospod mi je bil zelo hvaležen. Ko sva se poslavljala, je segel v žep in mi v roke stisnil denar, ter dejal, da naj si naj z njim plačam opravljanje vozniškega izpita. Nato pa je dodal, da ko bom sam nekoč vozil dober avto in živel čudovito življenje, naj predam to gesto naprej. V teh njegovih besedah sem prepoznal, da mi je v bistvu predal iskren srčen Blagoslov. To mi je spremenilo življenje. Ne le to, da sem opravil vozniški izpit, ampak po tem, sem spremenil tudi način razmišljanja in delovanja. Takrat sem spoznal, da poleg dajanja, obstaja tudi sprejemanje in neka višja povezanost.«
Ravno v tistem hipu sva prišla do cilja. Poslušala bi še dogodivščine iz njegovega življenja. Imela sem toliko vprašanj. On pa je sparkiral avto, iz torbe vzel bankovce in mi jih stisnil v roke. Pogledal me je s prijaznim pogledom in dejal: »Tako bova naredila. Začutil sem, da si ti tista, ki ji zaupam, da ta krog izmenjave teče naprej. Ko boš enkrat uspešna in boš živela čudovito življenje, predaj to gesto naprej. Ker si ti mlada punca, jaz sem pa moški srednjih let, se tu najina pot iz varnostnih razlogov in z namenom, da boš res dojela globji pomen te dragocene geste, konča. Ne poznava najinih imen in vem, da sva se srečala predvsem zaradi tega višjega namena. Verjamem, da boš danes varno prispela nazaj in začela pisati drugačno plat svoje zgodbe.« Bila sem šokirana. Vprašala sem ga edino še: »Če je takrat tisti mož ustvaril to gesto iz razloga, ker je prejel vašo pomoč; zakaj ste Vi izbrali mene? Nič Vam nisem pomagala.« Takrat je zaključil najino srečanje: »Včasih daš mnogo več s svojo pristno, srčno vibracijo, kot z mnogimi dejanji.« Izstopil je iz avta in mi kot gentelmen odprl vrata (tudi to sem doživela prvič), ter mi s pogledom predal srčni Blagoslov. Nikoli več ga nisem srečala.
Takrat sem prišla do svoje točke preboja. Do točke, ko sem resnično začela dojemati, da obstaja nekaj več… Da obstajajo tudi čudovite resnične zgodbe. Sicer sem potem tam kar nekaj časa obstala. Šokirana s tistimi bankovci v žepu, kot da so »padli« z neba.«. Nek globok občutek, ki sem mu dala prvič priložnost, da ga slišim, mi je sporočal, da je vse dobro in da bo samo še boljše. Dolgo nisem nikomur povedala te zgodbe. Bala sem se namreč, da mi nihče ne bo verjel in bodo namesto razumevanja sledila sumničava vprašanja. Nekega dne pa sem vseeno o vsem povedala cimru. Verjel mi je. Spodbudil in pomagal mi je, da sem res naredila vozniški izpit. Po tistem sem počasi, ampak res počasi, začela spreminjati tudi svoj pogled na »kruto« življenje.
Danes verjamem, da se vse zgodi z razlogom. Verjamem tudi to, da smo na določenih frekfencah povezani z namenom, da si predajamo izkušnje in s tem odkrivamo ter sestavljamo najboljšo verzijo samega Sebe.
Ja, dogajalo se je nekoč in dogaja se danes. Ne samo v filmih tam nekje daleč vstran. Tudi pri nas. Dobro in manj dobro. V bistvu pa vsebuje to naše Popotovanje skozi Življenje vse nianse mavrice in čisto vsaka niansa dopolnjuje celoto na svoj edinstven način.
Naj zaključim to zgodbo.
Minila so leta in vmes se je odvilo čudovito, polno obdobje mojega življenja.
Pred kratkim sem prepoznala trenutek in mlado osebo, ki sem ji predala in zaupala to gesto in srčni Blagoslov naprej. Šele skozi to dejanje sem v celoti dojela zakon izmenjave in prepoznala, da je Blagoslov dajanja resnično mnogo večji kot Blagoslov sprejemanja.
Verjamem, da se bo ta srčna gesta širila še na mnoge generacije in ustvarila še mnogo čudovitih vibracij.
